Igralni tunel

Glavne faze razvoja dinamičnega ravnotežja

Pred četrtim letom se morajo otroci naučiti premikati telo v zadani smeri tako, da postopoma premikajo stopala izmenično naprej. Pri štirih letih lahko otroci hodijo tako, da postavljajo eno stopalo pred drugega na gredi, ki je široka za eno stopalo in pol. Pri šestih letih lahko otroci hodijo s postavljanjem stopal enega pred drugega, od pete proti prstom, na podlogi, ki je široka vsaj za širino njihovih stopal.

Psihomotorični razvoj

Psihomotorični razvoj otroka je odvisen od kombinacije genetike, motoričnih veščin in mentalnih sposobnosti. Izdelek lahko vpliva na otrokov psihomotorični razvoj, če podpira njegove motorične veščine. Vključuje več pogledov na motorične veščine: mapiranje telesa, dinamično koordinacijo, ravnotežje, koordinacijo rok in oči, fine motorične veščine ter časovno in prostorsko strukturiranje.

Mapiranje telesa

Mapiranje telesa se nanaša na otrokovo dojemanje lastnega telesa, ki mu omogoča, da osvoji gibe in razvije zavedanje samega sebe. Razvije se na osnovi občutkov in dejanj ("telo, ki ga občutimo, se premika"), preden se lahko predstavi in opiše ("telesna predstava, risanje osebe"). Več, ko se otrok giblje, bolj se uči fino mapirati telo in bolje se giblje.

Koordinacija roke in očesa

Koordinacija roke in očesa vključuje dejanja, ki zahtevajo ciljanje s celim telesom ali le delom telesa: za manjše otroke sledenje poti, nato ciljanje večjih predmetov in tarč z rokami in stopali, nato napredujejo na vse manjše predmete in tarče, ko se učijo nadzorovati svoje prste: igrati klavir, nizati kroglice na nit, pisati.

Zavedanje časa in prostora

Zavedanje časa in prostora vključuje vse, kar obsega otrokovo dojemanje sebe v času (prej/pozneje, ritmična aktivnost, dan/noč, sezone itd.) in prostoru (spredaj/zadaj, zgoraj/spodaj, levo/desno itd.).